Zgodba o revežu

Revež je z ženo in šestimi otroki živel v zelo majhnem enosobnem stanovanju. Stanovanje je bilo tako majhno, družina pa tako velika, da so bili en drugemu vedno v napoto. Doma je bilo tako malo prostora, da so komaj dihali, med seboj pa so se vse slabše razumeli. Moški tega sčasoma ni mogel več prenašati. Pogovoril se je z ženo in jo vprašal za nasvet kaj storiti. Rekla mu je: »Pojdi vprašat rabina«, in po kratki diskusiji je mož res šel do modrega starešine. Rabin ga je lepo sprejel in rekel: »Vidim, da te nekaj muči. Lahko mi poveš, v čem je težava, ne glede na to, za kaj gre.« Revež je rabinu povedal, kako nesrečni so doma, saj žena in šest otrok je, živi in spi v eni sobi. Siromak je zaupal rabinu: »Začeli smo celo kričati en na drugega. Življenje ne bi moglo biti slabše.« Rabin se je za nekaj trenutkov globoko zamislil in rekel takole: »Naredi natančno tako, kot ti bom rekel. Obljubiš?«. »Obljubim«, je rekel revež. Rabin je moškemu nato zastavil nekoliko nepričakovano vprašanje. »Ali imate kaj živali?. »Imamo«, je rekel moški: »kravo, kozo in nekaj piščancev.« »Dobro«, je rekel rabin. »Ko prideš domov odpelji vse živali v vašo hišo; naj živijo z vami.« Siromak je bil začuden in osupel nad rabinovim nasvetom, vseeno pa je dal besedo, da bo storil natančno tako, kot mu je svetoval rabin. Odšel je domov in v majceno enosobno stanovanje spravil še vse te domače živali. Že naslednji dan je revež zelo zaskrbljen pritekel nazaj k rabinu. »Kaj ste mi storili, rabin?«, je jokal. »Grozno je. Naredil sem, kot ste rekli, živali pa so sedaj povsod po naši hiši. Prosim, pomagajte!« Rabin je tiho poslušal in mirno rekel, »Takole: pojdi domov in odnesi ven šest piščancev.« Revež je storil natančno to, kar mu je rekel rabin in se hitro vrnil naslednji dan. »Piščancev ni več, ampak rabin! Koza!,« je potožil, »koza razbija pohištvo in je vse, kar zagleda.« Dobri rabin je rekel: »Dobro. Pojdi domov in ven odpelji še kozo; naj te Bog blagoslovi.« Revež je odšel domov in storil, kot mu je bilo naročeno. Kmalu je v solzah pritekel nazaj k rabinu. »Kakšno nočno moro ste mi zakuhali, rabin. Živeti s kravo je, kot da bi živeli v hlevu. Ali ljudje sploh lahko živijo skupaj s takšno živaljo?« Rabin je nežno odgovoril: »Prijatelj moj, prav imaš. Naj te Bog blagoslovi. Vrni se domov in odpelji kravo ven iz hiše.« Revež je hitro odšel domov in kravo odpeljal iz hiše. Naslednji dan je pritekel nazaj k rabinu. Z velikim nasmehom na obrazu je rekel: »O rabin, sedaj imamo tako dobro življenje. Vse živali so odšle iz hiše. Hiša je tiha in dovolj prostora imamo za sebe. Kakšna radost!« 🙂